Lokacija: Ljubljana, Kongresni trg
Razpisovalec: Zaps in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Leto: 2013
Avtorji:
Urška Kranjc, univ.dipl.inž.kraj.arh.,
Gaja Trbižan, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Umestitev in oblikovanje posvetilnega besedila:
Matija Jemec, abs.graf.oblik.
Izdelava makete:
Luka Vidic, abs.kraj.arh.
Svetovalci v okviru skupne platforme Maja Farol:
Aidan Cerar, univ. dipl. soc.,
Tadej Glažar, u.d.i.a., MA(BIA),
Miran Mohar, akad. slik.,
Marko Peterlin, univ. dipl. ing. arh.,
Mima Suhadolc, univ. dipl. ing. arh.,
Tadej Žaucer, , univ. dipl. ing. arh.
Izdelava prostorskih predstavitev:
Lovrenc Košenina, abs. arh.
Območje spomenika deluje kot žepni park v zaključu osi odprtih prostorov (park Zvezda, Kongresni trg, Vegova ulica). Širše območje v zaledju (Knafljev prehod) obdaja program (gostinski lokali z vrtovi), ki nudi dober potencial za živahen park. Spomenik se z neformalnim, parkovnim programom odpira proti severni strani na novo ustvarjen zelen javni prostor, hkrati pa proti južni strani zaključuje severni rob Kongresnega trga tako s programom (prehodi proti parku, gaj na severni strani spomenika), z obliko (vzpostavitev povezane fasadne linije in obeležitev območja kolektivnega spomina) in funkcijo (formalna reprezentativna funkcija).
Spomenik povzema obliko lista v obračanju. Spodnja stran je oblečena v bron, zgornja stran je v celoti ozelenjena. Pod spomenikom je urejen enoten tlak iz litega teraca. Ob robu je drevje, ki tvori povezane krošnje. Pod drevjem so umeščene klopi.
Spomenik v obliki lista je obeležje našega kolektivnega spomina. Lice spomenika je reprezentativno, hrbet pa prijeten gaj. Sporočilnost spomenika v okviru vpetosti v urbani prostor tiči v prepoznavanju odnosa med preteklostjo in prihodnostjo. Med prebranim in ne-prebranim. Starim in novim. Preživelim in tistim, ki je na vrhuncu življenja. Spodnja stran je urbana, njegova površina pa drseče gladka in odsevna. Na simbolnem nivoju predstavlja avtorefleksijo preteklosti, ki nas je ustvarila. Njegova napeta a hkrati mehka forma predstavlja turbulence Časa v polnem gibanju. Na zgornji strani je površina spomenika živo ozelenjena in se skozi leto spreminja. Spomladi zacveti, jesen jo odene v škrlat, pozimi pa jo greje sneg. Tu je vrt, ki je hkrati prostor za razmislek, umiritev in kontemplacijo. Po zgornji, ozelenjeni površini se lahko hodi, nanjo se vsede in lahko tudi leže. Ta del spomenika je živ, rastoč, mehak.
